Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Božje usmiljenje je neskončno v petem misijonskem nagovoru opominja brat. Štefan Kožuh. Misijonski nagovor je pripravil v cerkvi Sv. Maseja v Assisiju, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Božje usmiljenje je neskončno v petem misijonskem nagovoru opominja brat. Štefan Kožuh. Misijonski nagovor je pripravil v cerkvi Sv. Maseja v Assisiju, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Četrti misijonski nagovor je nastal v samostanu La Verna. 14. septembra 1224 je sveti Frančišek Asiški v tem kraju prejel Kristusove rane. Br. Štefan Kožuh je zato razmišljal na temo: Rane, ki ozdravljajo.
Četrti misijonski nagovor je nastal v samostanu La Verna. 14. septembra 1224 je sveti Frančišek Asiški v tem kraju prejel Kristusove rane. Br. Štefan Kožuh je zato razmišljal na temo: Rane, ki ozdravljajo.
V odmaknjenosti toskanskih gričev se nahaja samostan La Verna. Sveti Frančišek Asiški se je vedno znova vračal na ta kraj, kjer je lahko v spokojnosti gozdov molil, predvsem pa je kraj pomemben zato, ker je tam prejel Kristusove rane. Kraj je predstavil br. Štefan Kožuh.
V odmaknjenosti toskanskih gričev se nahaja samostan La Verna. Sveti Frančišek Asiški se je vedno znova vračal na ta kraj, kjer je lahko v spokojnosti gozdov molil, predvsem pa je kraj pomemben zato, ker je tam prejel Kristusove rane. Kraj je predstavil br. Štefan Kožuh.
Tretji letošnji misijonski nagovor je brat Štefan Kožuh pripravil v kraju Greccio. Gre za kraj, kjer je sveti Frančišek prvič postavil jaslice. V ospredje je postavil evharistijo, sveto mašo.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.